APDEJT.si

Po podatkih UNHCR je leta 2025 v osrednjem Sredozemlju umrlo že več kot 700 migrantov, ki so poskušali prečkati morje iz Libije v Italijo. V dveh brodolomih južno od Lampeduse je včeraj umrlo najmanj 27 migrantov. Oba čolna sta izplula iz Libije s približno 100 ljudmi na krovu.

Ob obali italijanskega otoka Lampedusa sta se prevrnila dva čolna, ki sta prevažala približno 100 migrantov. Iskanje do 20 pogrešanih oseb še poteka.

Nemška vlada je zavrnila poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki Nemčiji očita omejevanje svobode izražanja in pomanjkljivosti v boju proti antisemitizmu. Predstavniki nemške vlade so poudarili, da v Nemčiji ne prihaja do cenzure in da je svoboda izražanja zagotovljena. Kljub temu pa Jens Spahn opozarja pred tabuiziranjem določenih tem.

V grškem mestu Volos je prišlo do novih protestov proti prihodu križarke z izraelskimi turisti. Stotine protestnikov je protestiralo, pri tem pa je prišlo do spopadov s policijo. Poročajo tudi o naraščajoči napetosti proti izraelskim turistom v Grčiji, priljubljeni počitniški destinaciji, s številnimi dnevnimi leti med Tel Avivom in Atenami ter neposrednimi povezavami z več grškimi otoki.

Tiskovna predstavnica obrambnega ministrstva v Berlinu je sporočila, da je nemška vojska v 18 letalskih prevozih nad območjem Gaze s padali odvrgla 192 ton humanitarne pomoči.

Nemška vlada je zavrnila poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki kritizira stanje človekovih pravic v Nemčiji, predvsem glede omejevanja svobode izražanja. Vodja poslanske skupine CDU, Jens Spahn, je prav tako zavrnil kritike ameriške vlade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel v Berlin, kjer se je srečal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Skupaj sta se udeležila videokonference o vojni v Ukrajini, na kateri so sodelovali tudi drugi evropski voditelji in ameriški politiki, vključno z Donaldom Trumpom in J.D. Vancem. Namen obiska je bil tudi izvajanje pritiska na Rusijo pred vrhom ZDA-Rusija.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski se bo Nemčiji oglasil prek video povezave. Po poročanju nemških medijev, vključno z Aachener Zeitung in Zeit Online, bo Selenski sodeloval na več videosrečanjih v Berlinu. Namen in vsebina srečanj nista bila podrobneje specificirana v člankih.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so zagrozile Iranu z obnovitvijo sankcij, vključno s tistimi Združenih narodov, če ne bo prišlo do napredka v jedrskih pogajanjih. Države so izrazile enotno stališče, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja in so povečale pritisk nanj.

Poročilo ameriškega zunanjega ministrstva opozarja na poslabšanje stanja človekovih pravic v Nemčiji. V poročilu so izpostavljene pomanjkljivosti pri svobodi izražanja in porast antisemitizma, ki ga spodbuja migracija. Poročilo, ki ga je objavila ameriška vlada, je v nasprotju z ugotovitvami prejšnjega leta, ko je bila ocena še pod vlado predsednika Bidna bolj pozitivna.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Nemčiji očitala pomanjkljivosti pri svobodi govora in porast antisemitizma, ki naj bi bil povezan z migracijami. V letnem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva je bilo ocenjeno, da se je stanje človekovih pravic v Nemčiji v zadnjem letu poslabšalo. Podobno naj bi bila situacija tudi v Franciji in Veliki Britaniji. Nemčiji naj bi bila očitana tudi "resne težave s človekovimi pravicami".

V Bruslju so se pojavile napetosti zaradi izraelske politike, pri čemer so uradniki EU v sporu s komisijo glede ravnanja z vojno v Gazi. Hkrati je nekdanji izraelski ambasador v Nemčiji, Jeremy Issacharoff, izrazil podporo ustavitvi dobav orožja Izraelu, kar ocenjuje kot primeren ukrep.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v video sporočilu pozval iransko ljudstvo, naj se upre proti vodstvu v Teheranu, izpostavljajoč težave z oskrbo z vodo. Pozval jih je, naj gredo na ulice, zahtevajo pravičnost in odgovornost ter protestirajo. Poudaril je, da je čas, da se borijo za svobodo.

Emmanuel Macron je v pismu kamerunskemu predsedniku Paulu Biyi priznal, da je Francija med dekolonizacijo v Kamerunu vodila »vojno«. S tem je uradno priznal odgovornost Francije za ubijanje voditeljev gibanja za neodvisnost med leti 1958 in 1960.

V Nemčiji je prišlo do razhajanj v Uniji glede politike izvoza orožja v Izrael po tem, ko je Friedrich Merz nakazal spremembo stališča. Iz vrst Unije so slišati kritike na račun kanclerja, CSU pa opozarja, da jih Merz ni obvestil o delni zaustavitvi dobav orožja Izraelu. Tudi nekateri politiki CDU menijo, da je odločitev napačna, le redki jo zagovarjajo. Hkrati pa se pojavljajo prve kritike iz SPD na račun delne zaustavitve dobav orožja Izraelu, pri čemer poslanec Markus Töns meni, da je takšna oslabitev obrambne sposobnosti Izraela "v mnogih pogledih politično naivna". Nasprotno pa Spahn ocenjuje Merzovo odločitev glede Izraela kot "sprejemljivo".

Medtem ko Zahod izvaja simbolične geste priznavanja Palestine brez resničnih posledic za Izrael, ki nadaljuje z uničevanjem Gaze, Microsoft pomaga pri nadzoru milijona pogovorov na uro za izbiro ciljev za drone v Palestini. Kritiki opozarjajo, da ta tehnologija podjetja Microsoft prispeva k nadaljnjemu konfliktu in nadzoru nad Palestinci.

Madonna je objavila poziv papežu Leonu XIV. na omrežju X, naj obišče Gazo, kjer je po podatkih ZN akutna podhranjenost otrok dosegla najvišjo raven.

Madonna je javno pozvala papeža Leona XIV., naj obišče Gazo v humanitarni misiji. Poudarila je, da je papež edina oseba, ki ji ne bi mogli preprečiti vstopa, in da ne ostaja več veliko časa za pomoč lačnim palestinskim otrokom.

V Nemčiji je zunanji minister Johann Wadephul podprl odločitev kanclerja Friedricha Merza o omejitvi izvoza določenih vrst orožja v Izrael. Wadephul meni, da je ta poteza pravilna in predstavlja nujen politični signal, čeprav je Merz zaradi te odločitve tarča kritik, zlasti iz lastnih vrst.

ZDA so v Združenih narodih izrazile zaskrbljenost, da bi kitajski vpliv na Panamski prekop lahko ogrozil svetovno trgovino in varnost. Kitajska je obtožbe zavrnila.